Ford Madox Ford - Konec parade

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo

Ford Madox Ford: Konec parade Seminarska naloga

Julija Ovsec Primerjalna književnost in literarna teorija, 3. letnik Leto prvega vpisa: 2012/2013

Ljubljana, april 2015

Julija Ovsec Ford Madox Ford: Konec Parade

KAZALO 1. Uvod................................................................................................................3 2. Življenjepis avtorja..........................................................................................4 3. Vsebina............................................................................................................6 4. Konec parade....................................................................................................7 5. Interpretacija oseb.............................................................................................9 6. Imagološka analiza............................................................................................10 7. Upodobitve na filmu..........................................................................................11 8. Razlaga naslova Parade's end............................................................................12 9. Recepcija dela na Slovenskem...........................................................................13 10. Zaključek............................................................................................................14 11. Viri in literatura..................................................................................................15

2

Julija Ovsec Ford Madox Ford: Konec Parade

1. UVOD V svoji seminarski nalogi sem se ukvarjala z romanom v štirih delih Parade's end (Konec parade) pisatelja Forda Madoxa Forda. Roman je nastajal od leta 1912 do leta 1926 in je izšel v štirih ločenih delih: Some Do Not..., No More Parades, A Man Could Stand Up in The Last Post. Šele leta 1982 so vse štiri dele združili v en roman pod imenom Parade's end. V seminarski nalogi sem se posvetila predvsem primerjanju romana z življenjem avtorja in z zgodovinskimi dogodki, ki so vplivali na nastanek romana. Lotila sem se vsebinske analize romana. Opredelila sem zgodovinski kontekst, genezo dela in recepcijo dela na Slovenskem. Naredila pa sem tudi primerjavo s televizijsko serijo, ki je bila posneta po romanu.

3

Julija Ovsec Ford Madox Ford: Konec Parade

2. ŽIVLJENJEPIS AVTORJA Ford Madox Ford je bil plodovit pisatelj, pesnik, kritik in urednik. Bil je eden izmed najbolj zanimivih, vsestranskih, in pogosto še vedno napačno razumljenih velikih modernističnih pisateljev. V letih pred prvo svetovno vojno se je preselil v London, kjer je ustanovil angleški Review, ki združuje mnoge izmed najbolj uveljavljenih pisateljev takratnega časa - James, Thomas Hardy, Conrad, HG Wells, Arnold Bennett - s svojimi novimi odkritji , so mnogi od njih pomagali redefinirati sodobno literaturo, kot Ezra Pound, Wyndham Lewis, in DH Lawrence. (Saunders , 2015) Med njegova glavna dela spadajo Peta kraljica, trilogija zgodovinskih romanov o Henriku VIII in Katharine Howard (1906-1908); trilogija impresionističnih knjig o Angliji in angleščini (1905-1907) in Klic (1910) ter - Fordov najbolj znan in najbolj cenjena roman – Najbolj žalostna zgodba (1915). (Saunders, 2015) Med vojno je pisal propagando; vendar se je leta 1915 prijavil med vojake, ki so služili v Franciji 1916-1917 v bitki na Somi in na Ypresu. V Veliko Britanijo se je poškodovan vrnil leta 1917, vendar je ostal v vojski in predaval. Po okrevanju na saksonskem podeželju, po vojni, je Ford živel večinoma v Franciji, najprej v Provansi, nato v Parizu. Med leti 1924 in 1928 je objavil svojo drugo veliko fiktivni delo, serijo štirih romanov, znano pod imenom Konec parade. Konec parade je bil še posebej dobro sprejet v Ameriki, kjer je Ford preživel veliko svojega časa od poznih dvajsetih let dvajsetega stoletja, pa vse do svoje smrti leta 1939. (Saunders, 2015) Prva svetovna vojna Ford se je pridružil vojski leta 1915, kjer je služi kot častnik v velškem regimentu. To je bil njegov pobeg iz življenja, ki je postalo nevzdržno, zdelo se je celo, da hoče umreti. Ko je bil v juliju 1916 poslan na Somo, je v le dveh tednih, v najbolj krvavih bitka v britanski vojaški zgodovini, skoraj umrl: eksplozija mu je povzročila izgubo spomina za tri tedne, za nekaj dni je pozabil celo svoje lastno ime. Poslan je bil nazaj na fronto, tokrat v Ypres Salient. Vendar pa je spet zbolel, trpel je

za pljučnico, njegovo stanje pa se je še poslabšalo zaradi

izpostavljenosti strupenim plinom. Svoje vojne izkušnje je uporabil pri nastanku tetralogije Konec parade, ki postaja vedno večje literarno delo o prvi svetovni vojni. Nekateri kritiki ga

4

Julija Ovsec Ford Madox Ford: Konec Parade

izpostavljajo kot najpomembnejše delo angleške vojne fantastike in kot enega največjih angleških romanov. (Saunders, 2015) Ford je bil poslan na okrevanje na jugu Francije, ko pa se je vrnil na fronto, so ga poslali domov zaradi invalidnosti. Do konca vojne je bil večinoma na severu Anglije, kjer je v štabu predaval vojakom. Ko je bil na dopustu pri Violet Hunt, je srečal Esther ("Stella") Bowen (1893-1947), mlado avstralsko slikarko, ki je prišla v London študirat na Westminster School of Art. Začela sta z dopisovanjem in kmalu postala ljubimca. Umrl je 26. junija 1939. (Saunders, 2015)

5

Julija Ovsec Ford Madox Ford: Konec Parade

3. VSEBINA Konec parade je tetralogija, ki sledi Christopherju Tietjensu skozi njegove družinske, čustvene politične in moralne krize, ki so tipične za dobo, v kateri živi. Tietjens se poroči s Sylvio, mlado popularno žensko, ki je v času poroke že noseča. Kdo je pravi oče otroka, ostane skrito vse do konca. Sylvia pobegne v Nemčijo s svojim ljubimcem, nato pa prosi Tietjensa, naj jo vzame nazaj k sebi. Tietjens se s prijatejem Macmastrom odpravi v Rye igrat golf s političnimi in ekonomskimi veljaki. Njihovo mirno igro in pogovor o politiki zmoti protest dveh sufražetk, Valentine Wannop in njene prijateljice Gertie. Tietjens jima pomaga pobegniti pred aretacijo, takrat pa tudi prvič sreča gospodično Wannop. Naslednji dan se Macmaster in Tietjens odpravita na zajtrk k Ducheminovim. Macmastra očara Ducheminova žena, s katero kmalu začneta z afero, Tietjens pa tam ponovno vidi gospodično Wannop. Med prisotnimi je tudi gospa Wannop, ki je pisateljica. Gosta Wannop je tako navdušena nad Tietjensom, da ga povabi k njim na kosilo. Tietjens in gospodična Wannop se odpravita na podeželje, kjer Tietjens pomaga pri pobegu Gertie. Privoli, da se bo peljal v kočiji z gospodično Wannop in Gertie k sorodnikom Wannopovih, ki bodo skrili Gertie. Tietjens in Valentine se vračata ponoči, da ju ne bi videli. Med vožnjo se pogovarjata in prepirata v mesečini, takrat se tudi zaljubita. V zgodnjem jutru se zgodi nesreča, General Campion se z avtom zaleti v njiju in jima poškoduje konja. V drugem delu prvega dela tetralogije je že čas vojne. Tietjens se je vrnil domov iz bojišča in popravlja Britansko enciklopedijo. V London se je preselila tudi Valentine Wannop, ki pomaga pri propagandi, pomaga pa tudi pri sprejemu gostov na literarnih srečanjih pri gospe Duchemin. Umre Tietjensov oče, razlog njegove smrti pa naj bi bilo dejstvo, da je Tietjens naredil otroka Valentine. To govorico je razširila Sylvia. Nato se Tietjens odpravi nazaj v vojno. Vrne se njegov brat Mark, ki želi poizvedeti, kaj se dogaja s Tietjensom. Pred ponovnim odhodom v vojno se Tietjens in Valentine zmenita, da bo Valentine postala njegova ljubica. Vendar pa se jima načrt ponesreči. Tietjens se vrne v vojno, Valentine pa mu obljubi, da ga bo čakala. V drugem delu No more parades spremljamo dogajanje na bojišču. Tietjens dobi nalogo, da mora kanadske vojake transportirati na drugo bojišče. Ko bi vojaki morali oditi jih napadejo Nemici, zato je operacija prekinjena. Tietjensa obišče Sylvia, med njenim obiskom se Tietjens spre z generalom O’Hara zaradi dogajanja v Sylvijini sobi. Tietjens se ne zagovarja pred sodiščem, 6

Julija Ovsec Ford Madox Ford: Konec Parade

saj bi potem dokazali Sylvijino krivdo. Tietjensa zato premestijo v vojaške jarke. Tam se vrstijo napadi Nemcev, katere Tietjens preživi in se vrne v London. V Londonu se ponovno namerava srečati z Valentine, vendar za to izve njena mama in jima hoče preprečiti srečanje in posledično, da bi Valentine postala Tietjensova ljubimka. V mesto pridejo tudi Tietjensovi vojaki, ki slavijo njegove zasluge v vojni. V zadnjem, četrtem delu spremljamo čas po vojni. Tietjens se sedaj zaposli kot prodajalec starega angleškega pohištva. Z Valentine živita v West Sussex skupaj z bratom Markom in njegovo ženo. Sylvia živi v Grobyju. Da bi očrnila Tietjensa pred sosedi, v hišo naseli ameriškega podnajemnika in poseka drevo, ki je bilo temelj Tietjensove družinske zapuščine. Konec tetralogije se osredotoča na Markovo smrt, ki sledi sečnji drevesa. S smrtjo se konča tudi roman.

4. KONEC PARADE

GENEZA DELA Tetralogija Konec parade je nastala pod vplivom prve svetovne vojne. Ford Madox Ford je bil vojni veteran, aktivno je sodeloval na bojiščih v Franciji, prav tako kot glavni junak Tietjens. Tako kot Ford se je tudi Tietjens sam javil na vojaško dolžnost, kar je pri obeh nekakšen pobeg od družbe, ki jima je jemala potrpljenje in voljo do življenja. Črpanje iz avtorjevih lastnih izkušenj je vidno tudi pri poškodbah na bojišču. Tako kot Ford je tudi Tietjens zaradi poškodb, ki mu jih je povzročila močna eksplozija, ostal brez spomina, ta pa se mu je vračal postopoma. Tudi obolenje za pljučnico je avtor prenesel v roman. Avtor je opise vojne in vojnih dogodkov črpal iz lastnih izkušenj. Iz svojega življenja pa je črpal tudi navdih za gospodično Wannop, saj njen odnos s Tietjensom zelo spominja na odnos Forda in Stelle Bowen. Vsekakor tetralogija Konec parade vsebuje biografske elemente. ZGODOVINSKI KONTEKST V romanu posamezne bitke sicer niso omenjene poimensko. Vendar sklepam, da se je Ford tudi pri opisu bitk zanašal na svoje izkušnje. Ford je sodeloval v bitki na Somi in v bitki na Ypresu. Bitka na Somi velja za eno najbolj krvavih bitk prve svetovne vojne. Trajala je med julijem in novembrom 1916. Štejemo jo med eno največjih bitk, sej je umrlo več kot milijon ljudi. Cilj 7

Julija Ovsec Ford Madox Ford: Konec Parade

Antante je bil preboj skozi 19 km dolgo frontno linijo, ki je tekla od severnega dela reke Some v Franciji proti jugu države. Že leta 1915 so se odločili, da bo antanta centralne sile uničila sočasno. Rusi naj bi napadli na vzhodu, Italijani preko alp in Francozi, s pomočjo Velike Britanije, na zahodni fronti. Britanci in Francozi so resno začeli razmišljati o poglobljenem sodelovanju šele po bitki pri Verdunu. Britanci so med bombardiranjem na Nemce izstrelili 1,7 milijona granat. Nato so načrtovali prečkanje nikogaršnje zemlje in napad na nemško vojsko. Ker je veliko nemških vojakov preživelo, je bila večina od trinajstih britanskih divizij uničena že na nikogaršnji zemlji. Le Francozom je uspelo prodreti globje v nemške čete, saj so bili bolj izkušeni. Nekaj dni pozneje pa so Britanci uporabili novost prve svetovne vojne, tanke, ki so bili zelo primitivni, pa vendar uničujoči. Britanci so uspeli zavzeti nemške položaje, a zgodovinarji tega ne pojmujejo kot zmago, saj je na obeh straneh padlo zelo veliko mož. (Trueman, 2015) V času, ko je bil Ford Madox Ford v Ypresu, se tam ni odvijala nobena pomembnejša bitka prve svetovne vojne. LITERARNA ZVRST IN UMESTITEV V LITERARNO OBDOBJE Konec parade lahko označimo za kroniko in psihološki roman. Ford sicer ni napisal običajne kronike, zaobjel je široko območje, velik obseg, panoramski pogled na javne dogodke dobe. Osredotoča se na natančno analizo detajlov osebnega ravnanja, ki ga široko razvija skozi dialog, naprej do večjih dogajanj in vse do kolektivnih družbenih dogodkov. (Lid, 137) Kronika zajema življenje glavnega junaka Tietjensa. Preko podrobnosti iz njegovega življenja spoznavamo duh časa in vzdušnje takratne družbe. Liki v romanu so psihološko razdelani, vsak od njih pa predstavlja enega izmed odtenkov družbe, ki jo sestavljajo. Od Tietjensove moralnosti do Sylivjine razuzdanosti. Roman je portret psihološkega stanja družbe takratnega časa. Konec parade lahko označimo tudi za vojni roman. Zaznamovan je z načeli poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Skozi roman se odraža stanje družbe v takratnem času in politično stanje Velike Britanije. Vojni roman je predvsem zaradi vključenost glavnega junaka Tietjensa v vojno. Junak se udeleži vojne, se odpravi na bojišče, kjer doživi bitko na lstni koži in tudi preživi. V romanu je prisotna napoved vojne in prva svetovna vojna, ter čas po vojni. Roman v štirih delih je izhajal med leti 1912 in 1926 in spada v obdobje angleške moderne. (Lid, 36) 8

Julija Ovsec Ford Madox Ford: Konec Parade

5. INTERPRETACIJA OSEB V tetralogiji Konec parade nastopa zelo veliko oseb, zato sem se odločila izpostaviti le najpomembnejše. Med najpomembnejše osebe štejem Christopherja Tietjensa, njegovo ženo Sylvio, njegovega brata Marka Tietjensa, prijatelja Macmastra ter Valentine Wannop. Christopher Tietjens Christopher Tietjens je Yorkshirec, džentelmen, mlajši sin Tietjensa iz Grobyja. Je velik, možat, svetle polti in svetlih las, na videz brezkrben, izredno pameten, vendar mu primanjkuje ambicijoznosti. Christopher kljub navidezni brezbrižnosti, v družbi vendarle trpi. Z ženo Sylvio sta odtujena. (Lid, 140) Christopher je briljanten matematik, odličen latinist, ki v prostem času popravlja Britansko Enciklopedijo (Encyclopaedia Britanica). Je intelektualno aroganten, politično pa je pripadnik Toryjev. (Young, 29) Lik Christopherja Tietjensa je zasnovan na podlagi resnične osebe, Arthurja Marwooda, ki je bil prav tako Tory, sentimntalen v medčloveških odnosih. (Young, 34) Mark Tietjens Mark Tietjens je Christopherjev starejši brat, dedič Grobyja. Je osrednji lik zadnjega dela tetralogije, vendar vse do zadnje strani ne spregovori. Vojna izdajstva so ga tako prizadela, da ne spregovori več. Zdravniki trdijo, da je prišlo do kapi. Čeprav si nikoli ni želel živeti na podeželju, se nato vrne v Groby paraliziran in nem. (Young, 32 – 33) Tudi Mark je zasnovan na podlagi resnične osebe, Arturjevega starejšega brata Sir Williama Marwooda, katerega posestvo se je imenovalo Busby, prav tako kot fikcijski Groby tudi Busby leži v severnem Yorkshireu. Leta 1934 je Sir William Marwood zbolel za rakom na grlu. Večino časa je poležaval, govoril pa je le redko, ko je bil že popolnoma obupan. (Young, 35) Macmaster Macmaster je po rodu Škot, sin revnega ladijskega delavca. Je majhen in temen,politično je pripadnik Whigov. Je zelo ambiciozen in povzpetniški, veliko da na svoj izgled in 9

Julija Ovsec Ford Madox Ford: Konec Parade

predstavitev v družbi, zelo si želi tudi napredovanja po družbeni lestvici. Pozornost želi pritegniti ne le s svojim delomna uradu za statistiko, temveč tudi s svojim literarnim ustvarjanjem. (Lid, 139) Sylvia Sylvia je bleda, lepotica, ki uživa v družbi. Je trda, sebična in nezvesta ženska. (Young, 29) Sylvia je predvsem čustveno zatrta ženska, ki zaradi bridkosti trpinči svojega moža. Je napredna, moderna ženska, ki rada izziva javnost. Valentine Wannop Valentine Wannop je čisto dekle, najboljša latinistka v Angliji, atletinja, sufražetka in pacifistka. (Young, 30) Valentine Wannop je intelektualno zelo razvita ženska, ki se bori za ženske pravice in je zaljubljena v Christopherja Tietjensa. Na začetku je žrtev govoric, da je Tietjensova ljubica in da ima z njim otroka, kar se kasneje spremeni v resnico.

6. IMAGOLOŠKA ANALIZA Podoba tujega se v Koncu parade kaže predvsem v Tietjensovi odločitvi, da se odloči za vojskovanje v Franciji. Francija je predstavljena kot kraj, kamor Tietjens pobegne pred odnosi, ki ga dušijo v domačem okolju. Tujci so tudi kanadski vojaki, ki se pridejo boriti v Evropo. So nekoliko odtujeni in so predstavljeni le v površnih odnosih s Tietjensom in ostalimi generali. Francija predstavlja kraj, kjer si bodo veljaki iz angleške družbe pridobili odlikovanja in vojne zasluge, da se bodo po končani vojni lahko zavihteli na še višje družbene položaje. Tujci v romanu so predvsem Nemci, ki so na nasprtoni strani. Nemci imajo vlogo sovražnika, vlogo napadalca. Negativen pogled na nemce se kaže v opisih dogajanja na fronti, v pogovorih med druženji in v obrekovanjih Sylvije. Sylvia na začetku romana odpotuje v Nemčijo, tudi kasneje pa ji ljudje očitajo druženje z nemci in zoperstavljanje domovini.

10

Julija Ovsec Ford Madox Ford: Konec Parade

''Na drugi strani so bili v Tietjensovi kartoteki zaznamovani tudi Sylivijini obiski zaprtih avstrijskih častnikov, dodatno pa je bilo tudi zapisano: 'Ne gre mu zaupati nobenega dela s strogo zaupnimi podatki'.'' (Ford, 208) Na zečtku romana Tietjens izpostavi, da bo Nemčija napadla Anglijo, vendar mu nihče ne verjame. Christopher ima že od začetka romana negativen odnos do Nemčije. ''Svoje možgane je dal na pašo, ker se je bližala vojna. Že od prvega trenutka, ko je prebral odstavek o usmrtitvi Franza Ferdinanda, je vedel da se bo to zgodilo, zelo jasno in zagotovo.'' (Ford, 186)

7. UPODOBITEV NA FILMU Po romanu Konec parade je bila leta 2012 posneta televizijska serija z naslovom Parade's end. Režiserka serije je bila Susanna White, scenarij je bil povzet po knjigi Forda Madoxa Forda Konec parade, njegovo priredbo pa je naredil Tom Stoppard. Christopherja Tietjensa je upodobil Benedict Cumberbatch, Sylvio je upodobila Rebecca Hall, Valentine Wannop je bila Adelaide Clemens, Mark Tietjens je bil Rupert Everett, vlogo Macmastra pa je odigral Stephen Graham. (IMDb, 2015) Po ogledu serije in prebrani knjigi sem ugotovila, da serija sicer sledi knjižni predlogi, vendar prihaja do vsebinskih odstopanj. V televizijski seriji je večinoma poudarek na medsebojnih čustvenih odnosih, na ljubezenskih razmerjih. Knjiga je napisana več plastno, medtem ko so se ustvarjalci serije skoncentrirali predvsem na čustvena razmerja karakterjev. Prihaja tudi do odstopanj v vrstem redu dogodkov, ki sicer bistveno ne premenijo toka zgodbe. Serija se je lotila ekranizacije prvih treh delov tetralogije, saj se zaključi s prihodom Tietjensa domov s fronte. Četrtega dela, življenja po vojni, v televizijski seriji niso upodobili. Karakterizacijo likov so še podkrepili z izborom iglacev, ki vizualno ustrezajo likom iz romana. Serija je estetsko zelo dovršena, ne prihaja do zgodovinskih odstopanj in je zelo bogata s kostumografijo in scenografijo.

11

Julija Ovsec Ford Madox Ford: Konec Parade

8. RAZLAGA NASLOVA PARADE'S END Naslov Konec parade označuje obdobje, ko se je za angleške veljake končalo obdobje razkazovanja svojih kreposti, bogastva in priljubljenosti. ''Ali ne vidiš kako simbolično je vse – glasbeniki igrajo Land of Hope and Glory in nato častnik reče There will be no more parades?... Ne bo jih. Ne bo, prav zares ne bo... Nič več upanja, nič več slave, nič več parad zate in zame. Niti za deželo...'' (Ford, 306 – 307) Ko je nastopila vojna, so bile stare navade pozabljene, začelo se je novo drugačno življenje, katerega je zaznamovala velika mera poguma in razuma, pa tudi strasti. Bilo je konec razkazovanja podedovanih ali pridobljenih statusnih simbolov, navideznih kreposti in prikrivanja napak, ki so veljale za družbeno nesprejemljive. Avtor obdobje takšnega življenja označi za parado, vojna pa prinese njegov konec, kar bistveno zaznamuje življenja aristokracije. Moški so bili poslani na fronte, razkošje, ki so ga uživali se je zmanjšalo, stil življenja, ki je temeljil na zabavah, druženjih ob igranju golfa in salonskih klepetih, pa se je spremenil v z vojno prepleten vsakdan. ''Pred vojno , in seveda preden je ves svoj denar posodil Vincentu Macmastru, je bil dobrodošel z intuziazmom gostiteljev. Po vojni, ko je bilo njegovo bogastvo izčrpano, in ko si bile njegove misli izčrpane, ni več spadal v Salon Lady Macmaster – edine dame, ki je imela Salon v Londonu.'' (Ford, 521)

12

Julija Ovsec Ford Madox Ford: Konec Parade

9. RECEPCIJA DELA NA SLOVENSKEM Ford Madox Ford v slovenskem literarnem prostoru ni najbolj zastopan avtor. Prevedno je le eno izmed njegovih del, Najbolj žalostna zgodba. O tem delu so bile v letu 1970 napisane tri recenzije v revijah Knjiga XVIII, Primorski dnevnik in Prostor in čas II. V Primorskem dnevniku so zapisali, da je Ford Madox Ford začetnik modernega romana, da prikazuje analizi in kritiko angleškege družbe ob prelomu stoletja, ter da je prefinjen pripovedovalec. (Primorski dnevnik, 3) V reviji Knjiga so po besedah Rape Šuklje zapisali, da je po notranjem hotenju bližnji sorodnik Henryja Jamesa in Virginije Woolf. Od romana je terjal notranje ravnovesje in zunanjo izbrušenost, roman je celovita zaokrožena umetnina. Njegovi učitelji so bili Flaubert, Maupassant in Turgenjev. (Knjiga, 29) V reviji Prostor in čas pa so fordova dela opredelili kot samosvoja, ki so zadevala na gluha ušesa svojega časa in so morala potrpeti še lepo število let, da se danes odzivamo nanje in jim iščemo mesto v angleški literaturi. (Beran, 398) O Fordu Madoxu Fordu lahko najdemo tudi nekaj omemb pri analizah moderne angleške književnosti, vendar se mu ne posvečajo ravno podrobno. Tetralogija Konec parade (Parade's end) v slovenščino ni prevedena, z njo pa se tudi ni ukvarjal noben slovenski literarni zgodovinar.

13

Julija Ovsec Ford Madox Ford: Konec Parade

10. ZAKLJUČEK V svoji seminarski nalogi sem se lotila analize romana Konec parade pisatelja Forda Madoxa Forda. Roman je časovno nanaša na obdobje pred, med in po prvi svetovni vojni. Konec parade je roman, ki ne popisuje le dogajanja med vojno, temveč odseva tudi stanje družbe, ki se kaže skozi odnose med ljudmi. Prikazuje trhle temelje družbe, ki je bila obsojena na propad in reforme. Poleg vojne je v ozadju tudi protest žensk za politične pravice in enakopravnost. Ob primerjavi romana z življenjepisom avtorja sem ugotovila, da je avtor črpal navdih iz lastnih izkušenj. Tudi sam se je boril v prvi svetovni vojni v Franciji, prav tako kot glavni junak Tietjens. Veliko vzporednic lahko potegnemo tudi z dogajanjem na fronti, s poškodbami in zdravstvenimi stanji junaka in avtorja. Avtor je zaradi eksplozije bombe začasno izgubil spomin, ta dogodek pa je prenesel tudi na glavnega junaka, ki se spopade z enakim problemom. Po knjigi je bila posneta tudi serija, ki se drži rdeče niti romana z manjšimi odstopanji. Ustvarjalci televizijske serije so se pri ustvarjanju osredotočili predvsem na preučevanje odnosov med liki, roman pa je zgrajen veliko bolj kompleksno in deluje na večih ravneh, tako čustveni, politični, kulturni kot tudi zgodovinski ravni. Romani o vojni so pomembni predvsem zato, da na bolj kompleksem način predstavijo tudi psihološko plat vojne in njene posledice, ki se odraža v odnosih med ljudmi. Takšna literatura opozarja na padla načela, na družbene spremembe, ki se ne odsevajo le na politični ravni, ampak predvsem v ljudeh in njihovih odnosih do soljudi in življenja.

14

Julija Ovsec Ford Madox Ford: Konec Parade

11. VIRI IN LITERATURA Beran, Zdenka. Ford Madox Ford: Najbolj žalostna zgodba. Prostor in čas II. 1970, št. 6, str. 398. Ford, Ford Madox. Parade's end. London: Penguin books, 2012. IMDb, Parade's end (2012). http://www.imdb.com/title/tt1956017/ (dostopno: 1. 4. 2015) Knjiga XVIII. Ford Madox Ford: Najbolj žalostna zgodba. 1970, št. 1-2, str. 29. Lid, R. W.. Ford Madox Ford: The esence of his art. Los Angeles: University of Calyfornia Press, 1964. Sl. Ru. Najbolj žalostna zgodba. Primorski dnevnik. 1970, št. 16, str. 3. Sauders, Max. ''Ford Madox Ford (1873-1939): Biography''. The Ford Madox Ford Society. http://www.fordmadoxfordsociety.org/fords-biography.html (dostopno: 1. 4. 2015) Trueman,

Chris.

"The

Battle

of

the

Somme".

HistoryLearningSite.co.uk.

http://www.historylearningsite.co.uk/somme.htm (dostopno: 1. 4. 2015) Young, Kenneth. Ford Madox Ford. London: The British Council and the National Book League, Longmans, Green & co., 1956.

15