Two ethnomusicological lectures (synopses)

Boris Šinigoj, Dve predavanji

v okviru predmeta etnomuzikologija na AG v jesenskem semestru 2011

Prolegomena: Predavanji sta okvirno zasnovani v skladu s trojnim
etnomuzikološkim modelom Alana P. Merriama: duhovno razumevanje glasbe v
izbranem izročilu, upoštevanje širšega kulturnega konteksta in ponazoritev
s praktičnimi zvočnimi posnetki s terena in tudi v lastni izvedbi po
metodološkem zgledu etnomuzikologa Mantleja Hooda.

Klasična arabska glasba
(sinopsis predavanja)

1) Uvod v pojmovanje glasbe v arabskem izročilu z vzporednicami v
starogrškem in srednjeveškem evropskem izročilu: glasba in péta
poezija, vzgojna, zdravilna in razvedrilna vloga glasbe in odjek
glasbe nebesnih sfer razumevanju arabske lutnja kot utelešenja
vesoljne harmonije s štirimi orientiri kot štirimi stranmi neba.


2) Začetki klasične arabske glasbe z andaluzijskimi muwašahat in časovni
razpon med 8., 13. in 21. stoletjem? Soočenje diahronega in sinhronega
razumevanja glasbenega izročila v evropskem in arabskem svetu na
primeru muwašah Lama bada jatathana in pesmi Santa Maria Strela do dia
iz korpusa Cantigas de Santa Maria.

3) Sistem maqamat in različnih ritmov v izročilu arabske glasbe v
navezavi na zgornja primera in s posebnim ozirom na Kairski kongres
kot poskus glasbenoteoretičnega poenotenja in neogibnost značilnih
lokalnih posebnosti


4) Egiptovska in turško-sirska glasba 20. stoletja za arabsko lutnjo (Al
Qasabži, Rijad al Sunbati, Muhamad Abd Al Wahab; Tanburi in Masud
Džemil Bey)

5) Fenomen arabskega petja z improviziranovariiranimi kiticami (Um
Kalsum, Fajruz, Marie Kairuz z zvočnimi primeri)


6) Vloga improvizacije in notnega zapisa v klasični instrumentalni
arabski glasbi z vzporednicami v evropskem izročilu: Dulab in
Preludij, Longa in Recercar?

7) Oddaljena bližina jemenskega in berberskega glasbenega izročila v
odnosu do andaluzijskega izročila petih poezij muwašahat?

8) Pomen sposobnosti izvajanja arabske klasične glasbe za njeno globlje
razumevanje in kot potencialna obogatitev sodobne evropske glasbene
prakse


9) Sklepne misli o ponovno odkriti sorodnosti arabskega in evropskega
glasbenega izročila ali kako danes uresničevati srečanje med Vzhodom
in Zahodom

10) Literatura: Touma, Habib, Die Musik der Araber (1975); Hofmann,
Shlomo, Essential aspects of Arabian music (1959); Lagrange, Federic,
Al-Tarab: die Musik Aegyptens (2000); Pettan, Svanibor, Iz glazbenog
života Egipta (1987) et al.




Sufijska glasba
(siopsis predavanja)

1) Uvod v sufijsko izročilo islama in njegovo razumevanje glasbe kot
navdihujoče moči, ki razplamteva ljubezen do Boga: »Človekovo srce je
Bog ustvaril tako, da kakor kresilni kamen vsebuje skriti ogenj, ki ga
razplamti glasba ... te harmonije so odjeki onega višjega sveta, ki ga
imenujemo duhovni svet.« (Al Gazali)


2) Vzporednice islamskega mističnega izročila sufijev s sirijskim
krščanskim mističnim izročilom v skladu z raziskovanjem slovitega
slovenskega orientalista Marjana Moleta


3) Vloga glasbe, plesa in poezije v izročilu Mevlane Džalaludina Rumija
in njegove duhovne skupnosti plešočih dervišov, ki v Koniji in
Istanbulu kljub Ataturkovi prepovedi delujejo še danes

4) Glasbeni instrumentarij v skupnosti Mevlevijev s posebnim poudarkom na
tanburu, bobnih kudum in osrednji vlogi trstene piščali (ney) ter
njeni duhovni simboliki

5) Sodobna sema Mevlevijev kot turistična atrakcija ali resničen
duhovnomolitveni in glasbenoplesni obred mističnega zedinjenja z
Bogom?

6) Pregled širšega sufijskega glasbenega izročila od Indije in Pakistana
preko Turčije in Sirije do Maroka in Senegala v skladu s
ponazoritvenimi posnetki s terena v izdaji Sufi Soul – The Mystic
Music of Islam (W. Dalrymple)

7) Maroška sufijska trobenta kot najbolj prepoznavno glasbilo Aisawa
sufijskih bratovščin, ki delujejo v maroškem Fezu in vzporednice v
evropski srednjeveški glasbeni ikonografiji (Cantigas de Santa Maria,
Boethius, De institutione musica)

8) Sodobna uglasbitev Ibn Arabijevih mističnih poezij iz njegove zbirke
Razlagalec hrepenenj v maniri andaluzijske sufijske glasbe

9) Srečanje sufijskega, judovskega in evropskega krščanskega izročila v
sodobnem glasbenem projektu španskega gambista Jordija Savalla
»Jeruzalem, mesto dveh mirov« in projektu »Stabat mater dolorosa«
Francoza Juliena Džalaledina Weissa, ki vodi sirijski glasbeni
ansambel Al Kindi.

10) Literatura: Dalrymple, William et al., Sufi Soul. The Mystic Music of
Islam (2008); Barks, Coleman, The Essential Rumi (1995); Mole, Marjan,
Muslimanski mistiki (2003); Arabi, Ibn, Razlagalec hrepenenj (2004) et
al.